Slavica Šterk, univ. dipl. ekon.

Maja Skubic Avsec, prof. slov. in zgod.

Saša Gorenc

Sonja Urbančič

Janja Bučar

POVZETEK

Turizem je dejavnost, v katero se vključuje širok krog dejavnosti. Razvoj turizma pomeni veliko možnosti za gospodarski in kulturni napredek kraja in države. Ker turisti vse bolj povprašujejo po neokrnjeni naravi, kulturnih in zgodovinskih zanimivostih, običajih in tradiciji, ki izginjajo, in po rekreaciji ter zdravem načinu življenja, smo si za naš kraj in naš ponos izbrale Kostanjevico na Krki, ki kljub vsem naravnim in kulturno-zgodovinskim danostim še vedno zaostaja za drugimi kraji v Sloveniji in tujini. Osredotočile smo se na srednjeveško mestece z okolico in vanj umestile tri glavne turistične proizvode: etnovas z družinskim hotelom, kjer bomo predstavile preteklost kraja in tega dela Dolenjske, Kostanjeviško jamo, v kateri predstavljamo koncertno dvorano, zdravilno dvorano in prostor za treking, na reki Krki pa si zamišljamo restavracijo. Ker se trendi v turizmu iz dneva v dan spreminjajo, smo skušale s temi proizvodi izboljšati turistično ponudbo kraja, saj menimo, da naši proizvodi predstavljajo možnost za nadaljnji razvoj in uspeh na trgu.
Ključne besede: Kostanjevica na Krki, etnovas, družinski hotel, koncertna dvorana, zdravilna dvorana, treking, restavracija na vodi

SUMMARY

Tourism is an activity in which they include a wide range of activities. Tourism development represents great potential for economic and cultural progress of the places of the country. As tourists increasingly inquiries unspoiled nature, where cultural, historical attraction, familiarizing with the customs, traditions, recreation and healthy lifestyles, we chose town Kostanjevica na Krki to be our pride. We think that Kostanjevica despite all attractions is still lagging behind other places in Slovenia and abroad. We have therefore put ourselves into the landscape of this region and placed three main tourist products: ethno village and family hotel, where we presented the history of the town and Dolenjska, kostanjevica cave as the place for a concert hall, healing hall and an active area for trekking and on the Krka river we put a restaurant. As the trends in tourism from day to day changes, we tried with these products improve the tourism offer of that town.
In the manufacture of our project we enjoyed although hard work, because we believe that our products provide an opportunity for further development and success in the market.
Keywords: Kostanjevica na Krki, ethno village, family hotel, concert hall, the healing hall, trekking, restaurant on the water

ZUSAMMENFASSUNG

Der Tourismus ist eine Tätigkeit, in denen sie umfassen eine breite Palette von Aktivitäten. Die Entwicklung des Tourismus stellt ein großes Potenzial für den wirtschaftlichen und kulturellen Entwicklung der Orte des Landes. Als Touristen zunehmend Anfragen unberührte Natur, in der kulturelle, historische Attraktion, die mit den Sitten und Gebräuchen vertraut zu machen, nach Erholung und gesunde Lebensweise,so stellen wir unseren Stolz und unsere gewählten Ort Kostanjevica na Krki, trotz aller Umstände, die noch hinter anderen Orten in Slowenien und im Ausland. Wir haben daher in der Landschaft dieser Region gestellet die drei wichtigsten touristischen Produkte: Ethno-Dorf-und Familienhotel, wo wir die Geschichte des Ortes und Dolenjska, Kostanjevica Grotte, in die wir stellen den Konzertsaal, heil Grotte und eine aktive Fläche für Trekking, an der Fluss Krka Wir haben ein Restaurant gebaut. Wir haben hart gearbeitet für dieses Projekt, aber wir haben trotzdem spass gehabt,  weil wir glauben, dass unsere Produkte eine Chance für die weitere Entwicklung und den Erfolg im Markt zu bieten.
Stichwort: Kostanjevica na Krki, Ethno-Dorf, Familienhotel, Konzerthalle, heil Grotte, Trekking, Restaurant auf dem Wasser

KAZALO

UVOD

PREDSTAVITEV IZBRANE TEME IN STRUKTURA NALOGE
METODOLOGIJA IZDELAVE RAZISKOVALNE NALOGE
OPREDELITEV VIROV RAZISKAVE
OPREDELITEV MOTIVOV SKUPINE ZA IZBIRO PREDLAGANE TEME

RAZISKOVALNI DEL NALOGE

VSEBINSKA IZHODIŠČA RAZISKAVE
RAZISKAVA – PREDVIDENE OMEJITVE IN POTEK
REZULTATI RAZISKAVE
KMEČKA HIŠA NEKOČ

KMEČKA HIŠA NA DOLENJSKEM

KULINARIKA NEKOČ
KOSTANJEVIŠKA JAMA
ANALIZA POTENCIALOV ZA RAZVOJ TURIZMA V KOSTANJEVICI NA KRKI

SWOT ANALIZA TURIZMA OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI

INTERVJU
REZULTATI ANKETE

OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA – RAZVOJ IDEJE.

PREDSTAVITEV IDEJE
ETNOVAS Z DRUŽINSKIM HOTELOM IN APARTMAJSKIM NASELJEM
RESTAVRACIJA NA VODI
ZDRAVILNA DVORANA V KOSTANJEVIŠKI JAMI
KOSTANJEVIŠKA JAMA KOT TREKING STEZA
KONCERTNA DVORANA
OBSTRANSKE DEJAVNOSTI
NAČRT IZVEDBE PREDSTAVLJENE IDEJE
CILJNI TRGI IN SKUPINE TURISTOV
STRATEGIJA TRŽENJA IN NAČRT PRODAJE

ZAKLJUČEK

VIRI IN LITERATURA

KAZALO SLIK

Slika 1: Kmečka hiša na Dolenjskem
Slika 2: Razporeditev prostorov
Slika 3: Kapniki v dvorani     Slika 4: Hodnik v jami       Slika 5: Stopnišče v jami
Slika 6: Raziskovanje jame      Slika 7: Raziskovanje jame (drugič)   Slika 8:Zadnje jezero
Slika 9: Umestitev etnovasi v okolje
Slika 10: Spalnica                                 Slika 11: Kuhinja                    Slika 12: Stopnišče
Slika 13: Šelmarija                  Slika 14: Pletenje košev                  Slika 15: Lončarstvo
Slika 16: Tloris in stranski ris restavracije na vodi
Slika 17, Slika 18, Slika 19: Jamski treking:

UVOD

V okviru projekta Več znanja za več turizma smo izdelale raziskovalno nalogo na temo Kostanjevica na Krki – Fantazija v mestu na vodi, s katero želimo javnost ozavestiti o skrivnostih tega malega mesteca na vodi, ki skriva še veliko več, kot dejansko ponuja.
Ko si predstavljamo Benetke, tiste skrivnostne gondole, čarobne maske, svet zaljubljencev, mostičke, ki ponujajo večno ljubezen in mladost, se spomnimo na neko majhno mestece na Dolenjskem, ki v sebi skriva biser vseh lepot Dolenjske. In ko se sprehajamo po uličicah Dolenjskih Benetk, se zavemo, da bi bilo žalostno pustiti ta kraj v nevednosti. In ravno zaradi vseh lepot, ki jih Kostanjevica ponuja, a vendar nobena izmed njih ni dovolj prepoznavna na slovenskem tržišču, smo se odločile za ta kraj.
V raziskovalni nalogi želimo izpostaviti povsem nove ideje na področju jamarstva v povezavi s turizmom, saj želimo ponuditi kraško jamo za kulturne in zdravstvene namene. Poseben poudarek posvečamo tudi tradicionalni kulinariki v sodobnem času – na reki Krki predstavljamo plavajočo restavracijo, ki bi ponujala obiskovalcem kulinariko, značilno za območje med reko Krko in Gorjanci. Ker se zavedamo, da je velika težava v Kostanjevici na Krki pomanjkanje nočitvenih kapacitet, smo si zamislile  gradnjo etnovasi z manjšim družinskim hotelom. Gostje se bodo lahko nastanili in se preselili v pretekle čase, saj se bodo predstavljale šege in navade okoliškega prebivalstva.

PREDSTAVITEV IZBRANE TEME IN STRUKTURA NALOGE

V teoretičnem delu predstavljamo reko Krko kot vir življenja tako v preteklosti kot tudi danes, značilno kulinarko Dolenjske in samega kraja. Opišemo zgodovino Dolenjskih Benetk s poudarkom na Kostanjeviški jami, šegah in navadah kraja oziroma širšega območja.
V eksperimentalnem delu smo naše zamisli predstavile odgovornim za izvajanje projektov v občini Kostanjevica na Krki in prebivalcem mesta in okoliških vasi.
Razvile smo tri turistične proizvode, ki temeljijo na nekaterih že obstoječih, torej na znamenitostih, ki že obstajajo in se tržijo, a smo jih nadgradile. Razvile pa smo tudi povsem nove integralne proizvode, ki smo jih umestile v Kostanjevico na Krki, in izdelale strategijo trženja:

• etnovas z družinskim hotelom,
• restavracija na vodi,
• Kostanjeviška jama s koncertno dvorano, z zdravilno jamo in s prostorom za treking turizem.

METODOLOGIJA IZDELAVE RAZISKOVALNE NALOGE

Pri izdelavi raziskovalne naloge smo se najprej vprašale, kakšno je obstoječe stanje, kaj želimo  doseči in kaj potrebujemo za dosego cilja. Uporabile smo naslednje metode:

• pregled strategije razvoja turizma v Kostanjevici na Krki,
• posvetovanje z ustreznimi strokovnjaki s področja zgodovine, geografije in etnologije,
• pregled informacij na spletu,
• pregled in študij ustrezne literature,
• izvedba anketnega vprašalnika med krajani občine,
• izvedba intervjuja s predsednikom turističnega društva,
• terenski ogled Kostanjevice na Krki in njene okolice,
• zbiranje podatkov,
• opazovanje,
• primerjanje.

 

OPREDELITEV VIROV RAZISKAVE

Pri naši raziskovalni nalogi smo uporabile naslednje vire:

• Strategija razvoja Kostanjevice na Krki,
• ponudba in propagandni material turističnega društva Kostanjevica na Krki,
• razgovori z zaposlenimi na področju investicij in financ,
• preučevanje strokovne literature o zgodovini, turizmu in jamarstvu Kostanjevice na Krki ter arhitekturi Posavja in Dolenjske,
• pregled projektnih nalog s tekmovanja Več znanja za več turizma iz prejšnjih let,
• razgovori z vodilnimi delavci na občini Kostanjevica na Krki.

 

 

OPREDELITEV MOTIVOV SKUPINE ZA IZBIRO PREDLAGANE TEME

 

Pri izbiranju tematike nas je vodila želja po odkrivanju novega – najpomembnejši pa sta bili želji po boljši infrastrukturi in večji razpoznavnosti kraja.
Pri ugotovitvi, da je reka Krka vir življenja Kostanjevice na Krki in hkrati tudi njen zaščitni znak, smo se odločile, da bomo to izkoristile pri naši projektni nalogi.
Cilj našega projekta je predstaviti ljudem »srce in dušo« Kostanjevice na Krki, omogočiti več nastanitvenih kapacitet ter prispevati k večji prepoznavnosti kraja.
Želele smo razviti novo vizijo, a hkrati upoštevati sodobne smernice, med drugim pa nadaljevati trud občanov, ki so do sedaj delali na večji prepoznavnosti kraja in se trudili Kostanjevico na Krki približati čim širšemu krogu ljudi.
Poudariti želimo prednosti, ki so jih gospodarstveniki že razvili, in preprečiti slabosti, ki lahko negativno vplivajo na nadaljnji razvoj.
V drugem delu naše projektne naloge pa bomo opredelile cilje in nadaljevale z idejami iz prvega, teoretičnega dela, in si tako upale spremeniti nevarnosti v priložnosti ter strahove v izzive.

 

RAZISKOVALNI DEL NALOGE

 

 

 VSEBINSKA IZHODIŠČA RAZISKAVE

Pri naši nalogi smo uporabile naslednja vsebinska izhodišča:

• Ključni vsebinski pojmi:             - reka Krka, Kostanjeviška jama
• Podrobnejša razčlenitev:          - strategija razvoja v Kostanjevici na Krki

- etnološka in kulturna zgodovina Kostanjevice na Krki in Dolenjske
- naravna dediščina Kostanjevice na Krki

 

RAZISKAVA – PREDVIDENE OMEJITVE IN POTEK RAZISKAVE

 

V prvem delu naše raziskave smo preučile strategijo razvoja turizma na mikrodestinaciji Kostanjevica na Krki. Sledila je raziskava okolja, v katerega umeščamo naše objekte, in opredelitev idej.
V drugem delu smo se osredotočile na potrebe in želje potencialnih turistov. Najpomembnejše so bile želje po bolj razgibani turistični ponudbi, boljši prepoznavnosti kraja, ohranjanju tradicionalne kulinarike, umiku v naravno okolje in skrbi za zdravo življenjsko okolje.
Ker nas je zanimal odziv krajanov, smo anketirale krajane in ugotovile, da bi bil večinski del anketiranih pripravljen sodelovati pri uresničitvi naše zamisli.

 

REZULTATI RAZISKAVE

 

Izdelava našega projekta je potekala v več fazah. Raziskovale smo naravne in kulturne znamenitosti in jih skušale čimbolj vključiti v projekt. Raziskovanje je uspešno potekalo tudi pri odkrivanju etnoloških dejstev in ob okušanju tradicionalne Dolenjske kulinarike. Obiskale smo tudi Kostanjeviško jamo in opravile razgovor z odgovornim na področju turizma v Kostanjevici na Krki.

 

KMEČKA HIŠA NEKOČ

 

Kmečka in meščanska hiša izhajata iz skupnega prednika – nekdanje eno- ali večprostorne kajže. Medtem ko je v mestnem okolju pridobivala predvsem na višini, je kmečka domačija zaradi kmetijske proizvodnje potrebovala za svoje delovanje več prostora, saj je morala poleg stanovanjskih prostorov vsebovati tudi prostore za shranjevanje pridelkov, prostore za živino. Kmečka hiša je stavba, namenjena prebivanju in delu družinske skupnosti, ki se preživlja predvsem s kmetovanjem. Poznamo eno- ali večprostorno, pritlično, vrhkletno, vrhhlevno ali nadstropno kmečko hišo. Ob hiši se nahajajo gospodarski objekti (pod, kašča, kozolec, drvarnica, svinjak), ki so lahko samostojni, povezani s hišo ali z drugimi poslopji. Gradbeni material za kmečke hiše je bil v preteklosti povezan z naravnimi viri v bližnji okolici (les, kamen, ilovica, slama, opeka). Za kritje streh so večinoma uporabljali slamo. Slamnate strehe so prevladovale pri kmečkih hišah, medtem ko so bili ostali, premožnejši, objekti kriti s skodlami. Glede na socialni položaj kmečke hiše pripadale srednjim ali malim kmetom ali kajžarjem. Razlikovale so se tudi po območjih, na katerih so bile grajene, in umetniških slogih, ki so se tisti čas pojavljali (romanski, gotski, renesančni, baročni, secesijski). Pomemben detajl na kmečkih hišah predstavljajo tudi okna, ki so jih od srednjega veka do sredine 19. stoletja vrezovali v dve bruni, medtem ko so se večja okna na lesenih hišah začela uveljavljati šele v 19. stoletju.

 

KMEČKA HIŠA NA DOLENJSKEM

 

Kmečka hiša na Dolenjskem je gručastega tipa in jo navadno sestavljajo pritlična kmečka hiša s črno kuhinjo in z lesenim svinjakom, stranišče »na štr'bunk«, lesena kašča, lesen skedenj, kapnica z vago, brajda in sadovnjak, lahko pa tudi tudi hlev in enojni kozolec. Stanovanjske hiše so pritlične, delno zidane ali delno lesene. Streha je dvokapna, pokrita s slamo, in s čopom na obeh koncih slemena. V stanovanjsko hišo ponavadi vodijo glavna vhodna vrata, skozi katera se pride v vežo s črno kuhinjo, v njej je svinjski kotel. Iz nje vodijo zadnja pomožna vrata za izhod na dvorišče, v svinjak in hlev. Nad črno kuhinjo je obok ali »šija«, na kateri so sušili suhomesnate izdelke. »Hiša« ima zidano krušno peč, ostali del sobe je lesen, prav tako kamra. »Štiblc« je zidan in ima debele zidove. Klet je pritličen prostor, tla v njej so iz zbite zemlje, strop je lesen in prepojen s katranom. Tu so shranjevali poljske pridelke, vino in delovno orodje. Na dvoriščni strani je ponavadi na stanovanjsko hišo prislonjen manjši gospodarski objekt – svinjak. Le-ta je lesen, pokrit z enokapno slamnato streho. Gospodarsko poslopje – skedenj je lesen in pritličen objekt, postavljen na kamnito podlago. Streha je prekrita s slamnato kritino. Notranjost skednja je razdeljena na dva približno enaka prostora. Poleg kašče je lahko postavljen vodnjak – vaga, namenjen zbiranju meteorne vode oziroma kapnice. Včasih je služil za domačo uporabo in za napajanje živine. Vodnjak je zidan in ima lesen pokrov. Vaga za dvigovanje vode pa je iz čvrstega hrastovega lesa.

 



Slika 1: Kmečka hiša na Dolenjskem

 

Štiblc – Manjša soba v kmečki hiši, z vhodom iz glavnega bivalnega prostora. Ime je razširjeno v panonskih in alpskih delih in delih osrednje Slovenije, drugod podoben prostor imenujejo kamra, kambra. Štiblc je najpogostejši v hišah s črno kuhinjo in v hišah prehodnega tipa med dimnico in črno kuhinjo. Je pravokotnega tlorisa, vsaj enkrat do dvakrat manjši od hiše. Ogreva ga del pečnic krušne peči, ki je največkrat postavljena v notranji kot hiše ob steno štiblca. Pohištvo in stensko okrasje v štiblcu sta bila pri večini kmečkih hiš do srede 20. stoletja dokaj podobna: postelja, omara, lesena skrinja, ponekod šivalni stroj, nabožne slike, družinske fotografije ...  Prostor najpogosteje osvetljujeta okni, tla so bila zlasti v panonskem svetu do tridesetih let 20. stoletja ilovnata, nato pokrita s smrekovimi podnicami. Stene so ometane, pobeljene, strop lesen in ometan, ponekod v alpskem in panonskem svetu je les viden.
Hiša s črno kuhinjo – »Hiša« je osrednji bivalni prostor pri hišah s črno oziroma prebeljeno kuhinjo. V črni kuhinji je največkrat odprto ognjišče, postavljeno pred kuriščno odprtino krušne peči, praviloma je ta v celoti v izbi. V glavnem prostoru, hiši, je najpogosteje krušna peč, namenjena predvsem ogrevanju in sušenju. V hiši sta spala mati in oče v kotu nasproti peči, tu je še klop in stoli. Namesto omare so uporabljali predalnik, »šuber kasl«. Ob peč sta postavljeni klopi, ob njiju stoji na eni strani »kaduna« in na drugi strani postelji. Spali so na slami, ki so jo napolnili v žakljevinasto vrečo in čez njo pogrnili »hodn« prt, tkan iz grobega lanenega prediva. Pokrili so se s »kovtrom«, prešito odejo iz perja, »povštr«, vzglavnik, pa je bil napolnjen z ovsenimi plevami. V kotu nasproti peči so sušili sadje, zelišča in začimbe. Nad mizo je »križ«, bohkov kot, razpelo okrašeno z vencem iz papirnatih rož. Na njegovi levi in desni strani visijo slike na steklu s podobami svetnikov. Ob njih je na steni še lesen »patnošter«, rožni venec, ki se ga je vzelo v roke ob molitvi.
Kašča – Samostojna stavba za shranjevanje žita, suhih mesnin, sadja, vina in drugih kmečkih pridelkov, imenovana tudi »hram, ahker, ojhker«. Je lesena ali zidana, nadstropna, vrhkletna in pritlična.



Slika 2: Razporeditev prostorov
 

 

KULINARIKA NEKOČ

 

Dolenjska kulinarika je v tesni povezavi s šegami in z navadami, ki so jih naši predniki včasih gojili. Vse zasluge za prepoznavnost in ohranjanje dolenjskih tradicionalnih jedi in njihovega načina priprave gredo domačinom, saj jedi na turističnih kmetijah in v nekaterih gostilnah še vedno pripravljajo na enak način in iz enakih sestavin, kot so to počeli že naši predniki.
Naši predniki so bili kmetje, zato je bila njihova prehrana precej preprosta in skromna.Tako so velikokrat jedli zelenjavo: repo, zelje, fižol, krompir in veliko različnih kaš. Kako so se prehranjevali, je bilo odvisno tudi od letnih časov. Pozimi je bilo zaradi kolin malo več mesa, ob praznikih je bila miza še posebej bogato obložena. Tradicionalna priprava jedilnika s tradicionalnimi jedmi se je ohranila do danes, še vedno pa je povečini uporabna med prazniki.
Med tradicionalne dolenjske jedi štejemo štruklje z različnimi nadevi: s skutnim, smetanovim, z orehovim in s pehtranovim. Štruklji so lahko sladki ali slani, lahko pa jih ponudimo pečene ali kuhane.
K posebnosti dolenjske kuhinje prištevamo tudi dolenjske žlinkrofe. Pa tudi potica je ena izmed starih dolenjskih dobrot, ki se je obdržala vse do danes. Nadevana je lahko s pehtranom, z orehi, rozini, v starih časih pa so poznali predvsem krompirjevo potico in »ocvirkovko«, to je potica iz krompirjevega testa, polnjena z ocvirki. Naši predniki so imeli potico na mizi predvsem za pusta.
S cerkvenimi prazniki so naši predniki radi povezovali pogače. To je že zelo staro pecivo, ki se razlikuje po obliki in okrasitvi.
Ker pa je dolenjska vinorodna pokrajina, je bil tu vedno pomemben god sv. Martina in z njim povezano martinovanje, praznik, ko se mošt spremeni v vino. Takrat so naši predniki, tako kot drugje po Sloveniji, pekli s kostanjem in z jabolki polnjeno gos ali raco, zraven pa so ponudili mlince in dušeno rdeče zelje. Prav tako pa so pri nas Dolenjcih poznani »žganci«, ki so jih naši predniki kuhali iz več vrst moke: ajdove, koruzne, pšenične ali z dodatkom krompirja. Pri nas so poznani kot samostojna jed z ocvirki, mlekom, s kislim zeljem ali z repo, nekateri pa so jih in jih še vedno dodajajo juham.
Vsi pa poznamo in najbolj spoštujemo pristen domač kruh, ki so ga naši predniki jedli s preprostimi jedmi ter ob slavnostnih pojedinah. Poznamo ga več vrst: ajdovega, koruznega, rženega, pisanega in belega pšeničnega.

 

 

KOSTANJEVIŠKA JAMA

 

Ko raziskujemo podzemni svet, pogosto naletimo na velika presenečanja. Obiskovalcem odkriva stvari, za katere si težko predstavljamo, kako in kdaj jih je ustvarila narava. Različne kapniške oblike, v katerih lahko občudujemo motive iz narave, nam včasih jemljejo dih. Podzemni svet  je poln raznolikih kraških pojavov, kot so jame, podzemne reke, čudovite kamnite skulpture. Skriva tudi številne živalske in rastlinske vrste, za katere do pred kratkim nismo niti vedeli. Na svetu je namreč veliko daljših in večjih jam, kot je Kostanjeviška jama. Vendar obisk jame, kot je ta, zasluži pozornost že zaradi raznolikosti oblik, jamskih prostorov, ki niso tako obsežni kot ostali,  pritegnejo pa vsakogar ravno zaradi svoje majhnosti, bogatih kapniških oblik in vodnih značilnosti. Posebej je pomembno, da lahko večino teh različnih oblik in pojavov vidi vsak obiskovalec – turist in ne le jamar s posebno jamarsko opremo. Kostanjeviška jama je v manjšem delu urejene turistične poti namreč horizontalna jama, zato obisk jame ne predstavlja težave skoraj nikomur.
V zaledju Kostanjevice na Krki se na pobočju Gorjancev razteza eden najbolj skrajnih in izoliranih otokov dolenjskega krasa. Tu je podzemska reka Studena izdolbla najdaljši in najmogočnejši dolenjski jamski splet. Jama je nastala v močno prelomljenih karbonatnih kamninah, ki so jih preoblikovali dinamični tektonski procesi ob vznožju dvigajočih se Gorjancev.
Stari del jame lahko spoznamo s turističnim ogledom. Vhodni rov, dolg dobrih 60 metrov, je nastal ob dobro vidni razpoki, ki jo je preoblikoval vodni tok. Rov se zaključi s 16 metrov  globokim breznom, v katerega vodijo stopnice do občasno poplavljene etaže jame. Tu se odpre slikovita Razvodna dvorana, ki se od globokega jezera pod stopnicami nadaljuje ob strugi plitvega potočka do presihajočega jezera. Jezero je nekdaj preplavljalo celoten rov, po urejanju turističnega dostopa pa je se njegova gladina močno znižala. Za jezerom vodijo strme stopnice do višje ležeče Križne dvorane, na koncu katere je nizek prehod v Kapniško dvorano. To je najbolj zasigana dvorana sistema in ena lepših dolenjskih podzemskih dvoran. Krasijo jo raznovrstne sigaste tvorbe, največji med njimi je mogočni kapniški steber, zaščitni znak jame, ob njem pa Dedek Mraz s stalagmitnimi palčki. Tu se konča 210 metrov dolga turistična pot.
Novi deli jame so dostopni le jamarjem. Na dnu Križne dvorane je prehod v Podorno dvorano, ki jo označuje plaz podornega kamenja in skalnih blokov. V njej se odpirata dve nadaljevanji v nove dele jame v Črni rov, v ozki razpoki nekoliko višje pa v Vroči rov. V njem so jamarji prebili ožino in našli dobrih 1220 metrov dolgo nadaljevanje.

Slika 3: Kapniki v dvorani	Slika 4: Hodnik v jami	Slika 5: Stopnišče v jami

 


            
      
Začenja se s prostorno in skoraj 100 metrov dolgo Dvorano netopirjev, v kateri se podzemski prostor razširja vzdolž preloma, ki s podori zaznamuje celotno dvorano. Za ozkim prehodom se odpre Lepa dvorana, okrašena s pestrim kapniškim okrasjem, na koncu pa jo pregrajuje mogočna sigasta kopa. Za njo se podzemski prostor znova razpre v prostorno Dvorano balvanov. Na razgibanih tleh ležijo veliki skalni balvani, prekriti z nanosi ilovice, strop pa se izgublja v visokih kaminih. Rov se proti koncu zoži in pripelje do roba globokega kanjona, ki ga preplavlja slikovito Veliko jezero. V globini pod Dvorano balvanov in Dvorano netopirjev se nahaja ob prelomu še spodnja etaža. Predstavlja jo niz ozkih rovov, ki preko Rova šesterih jezer, Krožnega rova, Opuščenega rova ter Črnega meandra privedejo do izhodišča v Podorni dvorani v starem delu jame.
Nadaljevanje jame se skriva v Velikem jezeru, kjer se ob nižjem vodostaju nad jezersko gladino razkrije prehod v Šumečo dvorano. Iz nje se je mogoče spustiti do deroče reke v dvorani Brzice, preko visokega prehoda Balkona pa v okoli 180 metrov dolg Kanjon podzemske reke. Po njegovem dnu teče podzemska reka Studena, ujeta v zlizane skalne peči. Voda priteka iz 33 metrov globokega Velikega sifona, za katerim so potapljači odkrili najbolj oddaljeno dvorano sistema – Jezero tretjega tisočletja.

Slika 6: Raziskovanje jame	Slika 7: Raziskovanje jame (drugič)	Slika 8:Zadnje jezero

ANALIZA POTENCIALOV ZA RAZVOJ TURIZMA V KOSTANJEVICI NA KRKI

Z uveljavitvijo strategije razvoja turizma na mikrodestinaciji Kostanjevica na Krki za obdobje 2008–2013 se je v Kostanjevici začelo razmišljati o viziji turizma, ki se bo morala izvajati aktivno, prodorno in s svežimi pristopi, predvsem pa bo uspela:

• z novo vizijo razvoja turizma, ki bo poudarjala »boljši turizem« namesto »več turizma«, ki bo uskladila prebivalce in turiste na destinaciji ter kvaliteto življenja z ekonomskim razvojem,
• z uveljavitvijo strokovnega kadra,
• z analizo identitete območja, kar omogoča jasen vpogled v prednosti v primerjavi s konkurenco,
• z neposrednim komuniciranjem z domačim prebivalstvom,
• z uvedbo standardov in kategorizacije.

 

SWOT ANALIZA TURIZMA OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI

 

V strategiji razvoja turizma na mikrodestinaciji Kostanjevica na Krki za obdobje 2008–2013 je bila objavljena tudi SWOT analiza, ki je sestavljena iz prednosti (strenghts), slabosti (weakness), priložnosti (opportunities) in nevarnosti (threats).
Analiza stanja je namenjena prepoznavanju značilnosti okolja in virov, ki vplivajo na razvoj turizma. Turizem je namreč tesno povezan z okoljem, v katerem se odvija. Poznavanje teh značilnosti in zahtev je ključnega pomena pri načrtovanju smeri razvoja turizma na destinaciji. Zato smo iz strategije izpostavile ključna dejstva razvoja turizma Kostanjevice na Krki.

PREDNOSTI	SLABOSTI
bogata zgodovinska in kulturna dediščina ter etnološke posebnosti bogata naravna dediščina in neokrnjena narava športno-rekreacijska ponudba in možnost preživljanja prostega časa	pomanjkanje znanj in strokovnega kadra na področju turizma pomanjkanje nočitvenih kapacitet neizkoriščenost kulturnozgodovinske dediščine za turistične namene pomanjkanje integralnih turističnih proizvodov premajhna motiviranost in neaktivnost  lokalnega prebivalstva
PRILOŽNOSTI	NEVARNOSTI
večje vključevanje naravne in kulturne dediščine v turistične namene vključevanje domače in umetne obrti razvoj novih turističnih proizvodov izgradnja novih prenočitvenih kapacitet vključitev reke Krke v turistično ponudbo večje vključevanje pristne kulinarike in vin v turistično ponudbo	nepovezanost, neosveščenost premalo podjetniškega pristopa neizkoriščenost materialnih virov nerazumevanje in pasivnost posameznikov za razvoj turistične dejavnosti neupoštevanje trajnostnega turizma premalo vlaganja v obveščanje neizpolnjevanje pričakovanj turistov

 

 

 INTERVJU

Da bi še pobliže spoznale stanje na področju turizma v občini Kostanjevica na Krki, smo se odločile za intervju s predsednikom turističnega društva gospodom Gregorjem Jordanom. Dal nam je nekaj zanimivih odgovorov, ki smo jih analizirale in prišle do nekaterih ugotovitev.

• Ali menite, da je turizem v Kostanjevici na Krki dovolj razvit?

To je vedno stvar kriterijev. V slovenskem okviru lahko rečemo da dovolj, vsekakor pa je vedno možno tudi bolje, zato je občina Kostanjevica pred kratkim naročila in tudi sprejela Turistično strategijo občine Kostanjevica na Krki.

• Kaj menite, da predstavlja največjo oviro v razvoju turizma v Kostanjevici na Krki?

Zaenkrat premalo sinergije v posameznih projektih.

• Kaj menite o naših predlogih glede:
• etnovasi z manjšim družinskim hotelom glede na to, da Kostanjevici primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti.

Zgolj kot ideja deluje zanimivo, čeravno strategija turističnega razvoja tega kraja ne gre v smer etnologije. Prenočišč je zaenkrat res bistveno premalo, vendar trenutno potekata dva večja projekta, in sicer zasebna prenova  kulturnega doma, ki predvideva ureditev apartmajev, ter posavski projekt turizem v zidanicah, ki tudi odpira možnosti novih prenočišč.

• restavracije na reki Krki, ki bi ponujala tradicionalno kulinariko Kostanjevice in Dolenjske?

Kostanjevica ima dve gostišči s kvalitetno gostinsko ponudbo, tako da je nova stvar tržišča. Konkurenca je vedno dobrodošla.

• Kaj menite o Kostanjeviški jami kot o možnem prostoru za koncertno dvorano?

Dvomim, če ima jama to kapaciteto in namembnost.

• Ali ste na turističnem društvu pripravljeni podpreti naše produkte?

Sam težko rečem. Projekt bi (tudi s potencialnimi investitorji) morali veliko bolje poznati, da bi o njem sploh razpravljali v okviru upravnega odbora društva, kasneje pa bi pred kakršnokoli odločitvijo vsekakor moral tudi v širšo javno obravnavo.

• Ali mislite, da imajo naši produkti kakršne koli možnosti za nadaljnji razvoj?

Možnosti za realizacijo se večajo, če je projekt kvalitetno in strokovno utemeljeno zastavljen in če najde potencialne investitorje. Tako kot ste zastavili vi, ni nujno, da je vezan na ta prostor.

Po razgovoru s predsednikom turističnega društva smo se pogovarjale še s predsednikom kostanjeviškega jamarskega društva z gospodom Branetom Čukom. Obrazložil nam je, da bi bila koncertna dvorana povsem primerna za uporabo, saj je v jami prostor, ki bi lahko sprejel približno 100 obiskovalcev. Glede na druge odgovore predsednika kostanjeviškega jamarskega društva smo sklepale, da v Kostanjevici dovolj ne podpirajo novih zamisli oziroma jih je še vedno strah novih projektov, ki bi lahko konkurirali obstoječim, kar smo občutile tudi na lastni koži.
Opravile smo tudi interviju z mag. Leo Marijo Colarič Jakše, ki nam je veliko pomagala pri projektni nalogi, saj nam je z novimi informacijami, ki nam jih je posredovala, odprla povsem nov pogled na Kostanjevico in njene dobrine. Nad našimi idejami je bila navdušena in nas tako spodbudila k še večji poglobitvi v sam projekt.

 

 

REZULTATI ANKETE

Anketirale smo 95 občank in občanov Kostanjevice na Krki v starostni skupini od 15 do 65 let.

                 

      

Ali se vam zdi, da je Kostanjevica na Krki turistično dovolj razvita?	Katere izmed kostanjeviškihznamenitosti poznate?
Kateri izmed naštetih turističnih proizvodov se vam zdi najbolj zanimiv?	Ali podpirate uresničitev teh projektov?

 

• Ali imate kakšne predloge za razvoj turizma v Kostanjevici na Krki  v prihodnosti?
• Več prenočitvenih obratov.
• Več prireditev.
• Ohranjanje obstoječih dogodkov.
• Večja povezanost.
• Sodelovanje z drugimi kraji.
• Večje sodelovanje z občani in občinsko skupnostjo.

 

 

OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA – RAZVOJ IDEJE

 

 

PREDSTAVITEV IDEJE

Težko bi našli koga, ki ne bi ob pogledu na leno reko Krko, na sprehodu skozi staro mestno jedro, ob ogledu galerijskih zbirk ali proučevanju naravne in kulturne dediščine kraja našel tudi nekaj zase.
Kostanjevica že sama po sebi, kot eno najmanjših in najstarejših mest v Sloveniji, predstavlja turistu popolni umik od vsakdanjega stresa in vrveža in mu dopušča, da si vzame čas zase. Zato smo jo postavile pred izziv: oblikovale smo tri nove turistične proizvode, ki bodo zapolnili pomanjkanje v lokalni turistični ponudbi.
Kljub nenehnim posegom v naravo je ta v Kostanjevici na Krki še ohranila svojo prvinskost. Zato smo oblikovale proizvode, ki so zasnovani na temeljih trajnostnega razvoja, saj neupoštevanje le-tega, sodeč po SWOT analizi, objavljeni v strategiji turizma Kostanjevica na Krki, predstavlja nevarnost, ki jo bomo me spremenile v prednost. Produkte smo postavile v naravno okolje, a smo kljub temu poskrbele, da ga ne bomo okrnile. Poskušale smo tudi slediti smernicam razvoja turizma in hkrati ohraniti vez med modernim in tradicionalnim.
Poglavitni problem Kostanjevice na Krki predstavlja pomanjkanje nočitvenih kapacitet, zato smo si zamislile izgradnjo družinskega hotela s tradicionalno etnovasjo.
Druga težava je premajhna vključenost reke Krke in pristne kulinarike in vin v turistično ponudbo. Zato želimo promovirati reko Krko in domačo kulinariko na plavajoči restavraciji na reki Krki.
V tretjem projektu smo poskušale združiti kulturno dediščino z naravno in tako zasnovale produkt, umeščen v Kostanjeviško jamo, v kateri bomo tri neizkoriščene danosti uporabile v svoj prid. Ena izmed danosti je podzemna dvorana, ki jo bomo zaradi izjemne akustike preoblikovale v koncertno dvorano. Druga danost je naravni plin radon, ki ga bomo uporabile za zdravljenje bolezni dihal, zadnja, tretja še neizkoriščena danost pa se bo navezovala na potrebo po rekreaciji in zato želimo po jamskih rovih in ostalih delih jame nuditi organiziran jamski treking.
Po razčlenitvi smo vse naše ideje povezale v integralni turistični proizvod.
Ker je Kostanjevica na Krki otok in jo imajo mnogi za Dolenjske Benetke, smo naš proizvod poimenovale kar FANTAZIJA V MESTU NA VODI, ki vključuje:

• etnovas z družinskim hotelom in muzejem na prostem,
• Kostanjeviška jama,
• kulinarična ponudba in restavracija na reki Krki,
• povezovanje vseh teh proizvodov z že obstoječimi dejavnostmi (balonarstvo, čolnarstvo, ribolov, konjeništvo, šport in rekreacija, kultura in umetnost …).

 

 

ETNOVAS Z DRUŽINSKIM HOTELOM IN APARTMAJSKIM NASELJEM

 

Ko turisti pridejo v Kostanjevico na Krki, da bi si ogledali vse znamenitosti, ki jih mesto z okolico ponuja, nimajo kje prenočiti, saj Kostanjevica razpolaga samo z dvema nočitvenima  obratoma. Zato želimo potencialnim turistom ponuditi možnost nočitve v  obliki etnoturizma po zgledu etnovasi v tujini in tako oživiti predel Kostanjevice, za katerega velja, da se sedaj prepušča toku naravi. Mnoge poti v mestu in okolici so se zarasle in polja, travniki in pašniki se ne obdelujejo, kot so se včasih.
Zato želimo v Kostanjevici postaviti kompleks etnovasice, ki bi v vrvežu sodobnega časa turista postavil v umirjeno, ruralno okolje in ga popeljal nazaj v preteklost. Obiskovalec bi se za kratek čas iz urbanega, modernega sveta, v katerem vladajo hitrost, napetost in nemir, preselil k naravi, ki daje občutek topline, domačnosti in prvinskosti.

Ker etnovasice po svetu še niso najbolj poznane in prepoznavne, smo si za zgled vzele primer etnovasi Stanišići v Bosni. Našo etnovas bi sestavljale tradicionalne kmečke hiše jugovzhodne Dolenjske. Pri tem nam je glavna prioriteta ohraniti biotsko raznovrstnost, izboljšati turistično infrastrukturo, dvigniti turistično ponudbo, osveščati in izobraževati domače prebivalstvo, vzdrževati kulturno krajino, ohranjati kulturno in naravno dediščino in domače obrti.

Družinski hotel z apartmajskim naseljem – V sklop etnovasi bo spadal tudi družinski hotel (10 sob) in apartmajsko naselje (7 apartmajev), ki smo ju umestili v neposredno bližino središča mesta ob reko Krko. Družinski hotel bo kategoriziran s štirimi zvezdicami, kar je urejeno s Pravilnikom o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Hotel bo izpolnjeval vse pogoje, določene za to kategorijo, in druge standardne in nadstandnardne vsebine, kot so:

• dostop za invalide, parkirno mesto za invalide, soba prirejena invalidom,
• wellness ponudba (savna, masaža, manjši bazen),
• športno-rekreacijske površine,
• dnevna animacija gostov,
• restavracija z a la carte ponudbo,
• kulinarična ponudba v restavraciji na vodi,
• vodeni ogledi Kostanjevice na Krki z usposobljenimi vodniki.

 


Slika 9: Umestitev etnovasi v okolje

 

Apartmajski del bo zavzemal sklop sedmih apartmajev, prav tako kategoriziranih s štirimi zvezdicami. Apartmaji se bodo po zunanjem videzu ujemali s hišicami v etnomuzeju, kar pomeni, da bodo grajeni v slogu dolenjskih kmečkih hiš. Notranja oprema bo izdelana v rustikalnem slogu. Apartma bo sestavljen iz spalnice, kuhinje z jedilnico, sanitarij in dnevnega prostora.

Slika 10: Spalnica	Slika 11: Kuhinja	Slika 12: Stopnišče

 


Družinski hotel bo namenjem predvsem manjšim družinam, parom in skupinam. Naš namen ni razvoj množičnega turizma, temveč turizem, ki bi temeljil na kakovostni ponudbi. Gostom bi se posvetili individualno, da bi kar najbolj kvalitetno preživeli svoje bivanje pri nas.
Etnomuzej – V našem etnomuzeju, ki bo obsegal štiri hišice, arhitekturno kmečke hiše, bomo prikazovale običaje in navade Kostanjevice na Krki in Dolenjske. V vsaki izmed hiš bo  predstavljen eden izmed običajev, ponudile pa bomo tudi delavnice, kjer se bodo lahko obiskovalci preizkusili v kmečkih opravilih. Občasno bomo prikazovali različna kmečka dela, prirejali delavnice za otroke. Posebej bomo uredile tudi prodajalno s spominki.
Šelmarija – V Kostanjevici že od nekdaj velja za enega največjih praznikov šelmarija, značilno pustovanje, zato bo prva etnohišica posvečena temu pustnemu običaju. V njej se prepletata kmečko pustno praznovanje in mestni karneval s koreninami iz leta 1854. Šelmarji so včlanjeni v druščino Perforcenhaus – glavni lik je oče Šelme v črnem suknjiču, belih hlačah, s cilindrom na glavi in palico v roki. Večdnevno pustovanje obsega sprevod z baklami, občni zbor Perforcenhausa z izvolitvijo novega predsednika, nastop medveda, pustno oranje in pogreb kurenta.V hišici pa bodo razstavljene vse pomembnejše maske, ki so in še vedno zaznamujejo pustni čas.
Lončarstvo – Je domača obrt izdelovanja posode in drugih izdelkov iz gline, ročno ali na lončarskem vretenu. Posušene izdelke žgejo v pečeh in po potrebi tudi loščijo. Lončarstvo je med najstarejšimi obrtmi, ki so se razvile v neposredni bližini Kostanjevice, in je zasedalo pomembno mesto v domačem gospodarstvu, zato bi drugo hišico preuredile v lončarsko delavnico. Po letu 1970 se je število lončarjev zelo zmanjšalo, vendar je dejavnost še razvejana in obsežna.
Ličkanje koruze – Je pretežno skupinsko opravilo, ki je povezano s spravilom koruze. Manjše količine koruze so ličkali v hiši, veži ali pred hišo, na dvorišču ali podu. S posušenimi listi so polnili žakljevino za posteljno opremo, pozimi so koruzno listje uporabljali za zatesnitev vrat in oken, po drugi svetovni vojni predvsem v Prekmurju za pletenje cekarjev, copat, ponekod tudi za kurjavo in nastilj. Ker ta star ljudski običaj že skoraj izginja, bo tretja hišica namenjena ličkanju koruze, obiskovalci se bodo seznanili z ličkanjem koruze in se preizkusili v izdelovanju predmetov iz ličkanja, kot so razne preproge, copati, torbe ...
Pletarstvo – Je domača obrt izdelovanja predmetov iz leskovih in kostanjevih viter, neobeljenih ali obeljenih vrbovih šib in drugih gradiv s prepletanjem, zvijanjem in zatikanjem. Pletarstvo se je razvijalo kot izrazita domača dejavnost za potrebe posamičnih gospodinjstev in za prodajo v domačem okolju. Pletarsko znanje se je širilo iz roda v rod, od 19. stoletju tudi s pletarskimi tečaji in šolami. Pletenje košev je včasih predstavljalo pomemben dodatek k zaslužku kmetov. Košev ni znal splesti vsak, zato bomo prikazali potek izdelovanja košev.

 

Slika 13: Šelmarija	Slika 14: Pletenje košev	Slika 15: Lončarstvo



                                       

RESTAVRACIJA NA VODI

Kostanjevica na Krki ima kar nekaj prehrambenih obratov, vendar so vsi izdelani po istem kopitu, nobeden posebej ne izstopa. Zato smo se odločile ustvariti nekaj več, nekaj nam Slovencem neznanega oziroma manj znanega – restavracijo na vodi.
Ker v celotni Sloveniji ni niti ene restavracije, ki bi bila delno ali v celoti na vodi, menimo, da bo ta restavracija pripomogla k obisku Kostanjevice na Krki, prispevala k večji razpoznavnosti mesta, ravno tako pa bo razširila ponudbo gostišč v mestu. V naravno, lepo urejeno okolje reke Krke bomo postavile prirejeno rečno ladjo. Ladjo bomo prilagodile videzu beneške rečne gondole. Na ladji bo prijetna restavracija na vodi, saj menimo, da bo to novost, ki bo še dodatno pritegnila obiskovalce. Urejena bo v staromeščanskem slogu, z velikimi okni ter malo bogatejšo opremo. Na ladji bomo uredile salon za približno 40–50 gostov, poleg tega pa bo na ladji seveda restavraciji primerno urejena tudi ladijska kuhinja s pomožnimi prostori ter garderoba in sanitarije. Salon bo razdeljen v več malih salonov, v katerih bodo imeli obiskovalci naše restavracije zasebnost, kljub temu pa bodo še vedno lahko spremljali dogajanje v osrednjem delu. Nad restavracijo bo urejena poletna terasa na prostem, kjer se bodo naši gostje lahko prepustili užitkom sonca in svežega zraka. Ob kavi, soku, izbranem vinu ter naši sladici bodo gostje občudovali pogled na reko Krko in Kostanjevico na Krki.
V naši restavraciji bomo ponujale pristne domače jedi, značilne za Dolenjsko (opisane v poglavju 2.4), in posebne specialitete s kostanjem (kostanjeva torta, kostanjevi pralineji, kostanjev pire, meso, polnjeno s kostanjevo kašo …), saj je Kostanjevica med drugim znana tudi po kostanju. Posebna ponudba restavracije pa bodo tudi ribe iz reke Krke. V reki živi kar veliko vrst rib, najbolj poznane so postrvi, sulci, krapi, somi in ščuke, manj poznane pa lipani, belice in linji. Zelo okusne so, če so pripravljene na mlinarski način (riba, namazana s koruzno moko in pečena v olju), na žaru ali pečene v pečici. Kot prilogo ponudimo zraven kuhan krompir, kruh in zelenjavo. Ker zraven vseh teh specialitet prijajo tudi vina, bomo ponujali pristen okoliški cviček ter modro frankinjo, žametno črnino, muškat, kraljevino, laški rizling ... Zato smo se odločile, da v naši restavraciji uredimo tudi manjšo vinoteko, ki bo ponujala predvsem vina domačih vinarjev. S tem bomo domače vinarjeskušale predstaviti širšemu krogu obiskovalcev.   

 

 

Slika 16: Tloris in stranski ris restavracije na vodi

 




ZDRAVILNA DVORANA V KOSTANJEVIŠKI JAMI

 

Med drugo svetovno vojno je bila jama Klutert ob Ennepetalu v Nemčiji eno od naravnih zaklonišč za tamkajšnje prebivalstvo. Mestni zdravnik, zdaj že pokojni dr. Spanagel, je prvi opazil, da v jami bolniki z bronhialno astmo in s kroničnim bronhitisom lažje dihajo, se lažje  odkašljujejo in se splošno bolje počutijo. Po drugi svetovni vojni je o svojih pozitivnih opažanjih obvestil zdravstvene kroge in tako postavil temelje speleoterapije.
Glede na stalno porast števila bolnikov z bronhialno astmo in s kroničnim bronhitisom ter na omejene možnosti zdravljenja z zdravili, ki imajo pogosto tudi nezaželene stranske učinke, se je zanimanje za dopolnilni, naravni način zdravljenja omenjenih bolezni razširil tudi v drugih deželah kot naprimer v Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Romuniji in Ukrajini. Pred 30 leti je bila ustanovljena Mednarodna Speleoterapevtska komisija pri Speleološki zvezi v okviru Unesca, ki koordinira speleoterapevtsko dejavnost. Zdravilne lastnosti jame so odvisne od številnih dejavnikov, ki jih evidentiramo z meritvami. Pomembna je predvsem odsotnost zunanjega, fizikalnega, kemijskega in biološkega onesnaženja in dražljajev kot naprimer smog, prah ter razne spojine žvepla in amonijaka. Pomembno je poudariti odsotnost raznih antialergenov kot naprimer pelod, prah, pršice, saj ti najpogosteje povzročajo astmatične napade in alergične reakcije.
Glede na to da je v Sežani bolnišnica za zdravljenje in rehabilitacijo kroničnih pljučnih bolnikov ter da se v neposredni bližini Sežane nahajo številne kraške jame, smo tudi me poskušale uvesti to dopolnilno metodo zdravljenja kroničnih pljučnih bolnikov.
Naš načrt zdravljenja bi trajal štirinajst dni s štiriurnim bivanjem na dan v jami, kjer bi potekal rehabilitacijski program – šola za astmatike ob sodelovanju fizioterapevta, medicinskih sester, nutricista – strokovnjaka za prehrano, ter zdravnikov specialistov. Dnevni program se začne z vajami za sproščanje, potem sledijo dihalne vaje za krepitev dihalnih mišic, za tem hoja po jami – test hoje trikrat po pet minut z beleženjem prehojene razdalje. Po odmoru sledijo predavanja o vrstah pljučnih boleznih, vzrokih za nastanek ter poslabšanje bolezni, vplivanju na potek bolezni z zdravili. Poseben poudarek bo na podučitvi bolnikov, kako je potrebno živeti z astmo. Zadnja ura bivanja v jami je izpopolnjena z aktivnostmi za razgibavanje in dvigovanje splošne kondicije ter sprostitev.

 

KOSTANJEVIŠKA JAMA KOT TREKING STEZA

 

Od 210 metrov turistično že odprtih delov jame se pot nadaljuje skozi približno dva kilometra dolgo jamo, ki je skrita pred očmi turistov. Ta del bi preuredile v treking stezo oziroma dale turistom možnost, da »gledajo skozi oči jamarjev« in tako tudi oni spoznajo ostale dele jame.
Jamarski trekingi so se začeli v začetku 19. stoletja in se močno razlikujejo od klasičnega obiska podzemlja. Za klasične oglede mora biti jama namreč opremljena s primerno infrastrukturo, ki sprehod po jami čim bolj olajša in ga tako približa kar največjemu številu gostov. Za jamski treking pa je značilno nasprotno, da dodatne infrastrukture, kot so urejene poti in razsvetljava, ni. To pomeni, da je jama kar najbolj neokrnjena in se obiskovalcu pokaže v vsem svojem naravnem razkošju. Udeležencem jamskega trekinga je zato omogočeno intenzivnejše doživljanje pristnega jamskega okolja, saj je ogled aktivnejši in bolj individualen. Jamski treking je tudi zahtevnejši od obiska turistično urejene jame. Res pa je, da lahko posamezniki, ki se odločijo za jamski treking, izbirajo med različno zahtevnimi ogledi – na voljo bi bili dve progi, odvisno od tega, za katero jamsko pot se odločijo. Na različnih turah jamskega trekinga popotnika pričakajo številne zanimivosti – od popotovanja skozi zgodovino do soočenja z odmaknjenim in s samosvojim naravnim ekosistemom. V nekaterih dvoranah in rovih je prehod preprost in obiskovalcem omogoča, da zapadejo v lahkoten klepet, v drugih delih poti pa se prijeten sprehod spremeni v pravo malo »jamarijo«. Ponekod je treba gaziti celo po blatu ali pa preprosto ne preostane nič drugega kakor plazenje skozi ožine. Vse to je slej ko prej poplačano z novimi dvoranami in naravnimi lepotami v obliki enkratnih kapniških tvorb.
Jamski treking je nepozabna dogodivščina, ki vas bo popeljala v globine čudovitega podzemnega sveta. Lahko boste občudovali svet brez dnevne svetlobe, si ogledali stalaktite, stalagmite, drobne kristalčke in ostale lepote, ki so nastajali skrito ljudem, a vendar milijone let. Posebnost teh ogledov je, da so organizirani v manjših skupinah (3–15 udeležencev) in vodijo po tistih delih jam, ki niso odprti za množične oglede. Obvezni sta spremstvo vodnika in dodatna oprema (čelada, vrhnje oblačilo, primerna obutev, svetilka).

Slika 17, Slika 18, Slika 19: Jamski treking




KONCERTNA DVORANA

Zamisel o koncertni dvorani v Kostanjeviški jami je nastala zaradi ugotovitve, da ima jama še neizkoriščeno Podorno dvorano, ki ima velikost približno 20 metrov po dolžini in širini.
Dvorane v jamah imajo izjemo akustiko kot naprimer Postojnska jama, ki je postala izredno znana tudi po svojih koncertih s simfoničnim orkestrom v jamski dvorani. Tudi me smo prišle do ideje, da bi v Podorni dvorani le preuredili tla, saj večji posegi niso dovoljeni, in tako pripravili pravo podzemno koncertno dvorano za resno glasbo.

 

 OBSTRANSKE DEJAVNOSTI

 

Ker Kostanjevica na Krki ponuja mnogo različnih možnosti za športno udejstvovanje, bi bilo škoda vso to »naravno ponudbo« zanemariti, zato bomo v okviru našega projekta povezale in ponudile še druge že obstoječe dejavnosti, ki pa jih bomo nadgradile z nekaterimi posegi.
Balonarstvo – Je šport za entuziaste in romantike. Z nekaj sreče se lahko prekrižari precejšnji del Slovenije ter se naužije njenih lepot, a malo drugače – iz zraka. V Kostanjevici na Krki deluje Balonarski klub Kostanjevica na Krki z dolgoletno tradicijo.
Čolnarjenje – Reka Krka sodi med najlepše reke v Evropi. Čolnarjenje po njej je gotovo več kot le šport in rekreacija. Še posebej v Kostanjevici na Krki, kjer je možno čolnariti okoli otoka.
Konjeništvo – V Kostanjevici na Krki je aktivno konjeniško društvo Gorjanska konjenica. Organizirajo vsakoletno dvodnevno jezdenje na Gorjance, kjer so urejeni koča za prenočitev in prostori za oskrbo konj.
V sklopu teh dejavnosti bomo organizirale tudi:

• organiziran spust s čolni po Krki,
• šolo jahanja,
• v poletnem času otroške delavnice ob reki Krki,
•  voden ogled Kostanjevice z usposobljenimi turističnimi vodniki,
• literarne večere na otoku.

 

NAČRT IZVEDBE PREDSTAVLJENE IDEJE

 

Naša prioriteta je pritegniti strokovnjake, ki bi bili pripravljeni podpreti naš projekt in ki bi v naših idejah prepoznali potencial in s tem tudi možnost nadaljnjega turističnega napredka v Kostanjevici na Krki.
V nadaljevanju bomo predstavile okvirno načrtovan plan izvedbe predstavljene ideje.

1. faza:

navezava stikov z lokalnimi in občinskimi organi na področju Kostanjevice na Krki in okolice.

2. faza:

predstavitev proizvoda na 7. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma.

3. faza:

predstavitev  proizvoda v svojem domačem kraju.

predstavitev proizvoda širši javnosti preko medijev.

4. faza:

• ponudba ideje organizacijam, ki so pristojne za trženje turističnih produktov in jih v celoti lahko uresničijo; skupaj pa bi lahko naš projekt predstavili na katerem od turističnih sejmov v Sloveniji ali celo tujini.

 

CILJNI TRGI IN SKUPINE TURISTOV

 

• Slovenija – najpomembnejši trg, saj je ključen predvsem za dolgoročno stabilnost, pomemben je tudi pri razvoju novih proizvodov, ki na začetku nimajo dovolj sredstev za prodor na tuje trge.
• Italija – italijanski gostje povprašujejo po vse bolj raznovrstnih oblikah turizma, pri čemer sta področji kulinarike in vinarstva, poleg dobrega počutja, še vedno najpomembnejši.
• Avstrija in Nemčija – razvito povpraševanje po nekaterih alternativnih, predvsem ekološko obarvanih turističnih produktih.
• Pomembni so tudi tisti trgi, s katerih prihaja največ tranzitnih turistov z lastnimi prevoznimi sredstvi. Med njimi bo potrebno intenzivno tržiti in promovirati turistične produkte v obliki krajšega postanka na poti do končne destinacije oziroma ob povratku z glavnega dopusta.

 

 

STRATEGIJA TRŽENJA IN NAČRT PRODAJE

 

Naš projekt temelji na več dejavnostih, zato bomo tudi našo strategijo skušale prilagoditi vsem tem dejavnostim. Izdelale smo zloženko s kratko predstavitvijo projekta in z osnovnimi značilnostmi. Povezale bi se z medijskem prostorom na Dolenjskem in v Sloveniji, torej z objavami na televiziji in po radiu – Vaš kanal, Radio Krka, Studio D, Radio Center, objavami v časopisih in revijah – Posavski obzornik, Dolenjski list, Kostanjeviške novice, Novi medij, Žurnal … Ker pa se zavedamo, da splet čedalje bolj posega v vsakdanje življenje, bomo ustanovile skupine na različnih spletnih portalih – Facebook, Twitter, pisale bomo blog in tako pridobile čimveč mnenj, nasvetov, spodbud in kritik ter različnih informacij, ki nam bodo v pomoč pri realizaciji.

 

ZAKLJUČEK

Ko smo dobile temo za raziskovalno nalogo Moj kraj – moj ponos, smo pričele razmišljati, kaj bi bil naš cilj … V mislih se nam je porajalo tisoče idej, a le ena je izstopala. To je bila ideja narediti Kostanjevico na Krki turistično bolj razpoznavno, pripeljati v njo čim več tujih in domačih gostov. Res je, da pravijo, da se dobro samo hvali, vendar smo tu me, da poskrbimo za promocijo kraja in ga ponovno obudimo. Ko smo pripravljale in zbirale gradivo za našo nalogo, se nam je najprej zataknilo pri pogovoru z odgovornimi na področju turizma, saj so bili glede naših idej skeptični. Opazile smo tudi strah pred konkurenco in novostmi. Zato je moralo biti naše delo še bolj intenzivno, povezati smo se morale s strokovnjaki na vseh področjih, ki smo jih v nalogi opisale, in z domačini, ki so nam pokazali stvaren pogled na mesto in okolico. Predstavili so nam veliko več, kot smo sprva pričakovale, mogoče celo več kot vodilni na področju turizma v Kostanjevici na Krki. Kljub vsem tegobam in trdemu delu pa nas je še vedno gnala želja po izdelavi projekta, saj nas je na vseh ravneh prevzel in v naših glavah postal že povsem resničen.

 

VIRI IN LITERATURA

 

USTNI VIRI


Intervju z gospodom Gregorjem Jordanom
Razgovor z gospo Leo Marijo Colarič – Jakše
Razgovor z gospodom Branetom Čukom
Razgovor z gospodom Jožetom Avbarjem


 

PISNI VIRI


Strategija razvoja turizma na mikrodestinaciji Kostanjevica na Krki za obdobje 2008–2013
Živa Deu, Stavbarstvo slovenskega podeželja : značilno oblikovanje stanovanjskih hiš, Kmečki glas, Ljubljana, 2001
Živa Deu, Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju, Kmečki glas, Ljubljana 2004
Hazler Vito, Podreti ali obnoviti?, Rokus, Ljubljana, 1999
Baš Angelos, Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004
Maja Borko, Simona Šekoranja, Katja Vretič, Savaland, raziskovalna naloga na 6. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma, 2009
Tanja Gazvoda, Kostanjeviška jama postala večja!, Dolenjski list, št. 2 (12. 1. 1995), str. 24
Pavel Kunaver, Kraški svet in njegovi pojavi, Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1922
Helena Mrzlikar, Kostanj še polepša jesen, Dolenjski list, št. 43 (28. 10. 2004), str. 12
Helena Mrzlikar, Okusni plodovi iz ježic, Dolenjski list, št. 42 (20. 10. 2005), str. 12


INTERNET
http://www.kostanjevica.si/
http://www.notranjaoprema.com/Stare_kmecke_hise.php
www.kostanjeviska-jama.com
http://www.bolnisnica-sezana.si/zdravljenje-pljucnih-bolezni-jama.htm
http://www.novomesto.si/si/turizem/kulinarika/znacjed/
http://www.ssgt-nm.si/strzba/index.html

 

 

PRILOGE




PRILOGA 1: Recepti kostanjevih jedi
MAFINI S KOSTANJEM
V posodi zmešamo:

• 120 g jogurta
• 125 g staljenega masla
• 125 g neprečiščenega trsnega (rjavega) sladkorja
• 240 ml mleka
• 80 g grobo naribane temne čokolade (nadomestimo lahko s čokoladnimi kapljicami ali koščki čokolade drugih oblik)
• 2 jajci
• vrečka vanilijevega sladkorja

Posebej zmešamo:

• 190 g bele moke
• 190 g polnozrnate moke
• 3 žličke pecilnega praška
• 1 žlička sode bikarbone
• 2 krepki žlički kakava
• 70 g sesekljanega kostanja

Suhe sestavine primešamo mokrim in napolnimo modelčke za mafine.  Pečemo 25–30 min. na 180 °C.

KOSTANJEVA POTICA
Količina za 10–15 kosov:
Testo: 2,5 dag kvasa, 50 dag mehke moke, 8–10 dag masla ali margarine,  2,25– 2,5 dl mleka, 2 rumenjaka, 8–10 dag sladkorja, žlica ruma, sol, maščoba in drobtine za model, beljak za mazanje.

Iz kvasa, žličke sladkorja, žlice moke in 0,5 dl mlačnega mleka pristavimo kvas. Vzhajanega zvrnemo k presejani in ogreti moki in ga vanjo zamešamo. Posebej raztopimo maščobo, ji dodamo mleko, sladkor, rumenjake, sol in rum. Dobro razmešamo in toplo vlijemo k moki. Stepamo, da postane testo po površini gladko, v notranjosti pa elastično ter se loči od posode in kuhalnice. Nato testo pomokamo, ga pokrijemo s čistim prtom ter postavimo vzhajat na toplo. Narasti mora vsaj za enkratno količino. Vzhajano testo zvrnemo na dobro pomokano desko, ga pomokamo in razvaljamo v 1 cm debelo pravokotno obliko. Nadev po testu enakomerno razmažemo oz. potresemo. Nato testo natančno in previdno zvijemo. Model za potice dobro namastimo in ga potresemo z drobtinicami. Vanj damo zvito testo. V modlu sme testo segati le do treh četrtin v višino. Potico postavimo na toplo, da počasi vzhaja. Ko je model poln, potico premažemo z raztepenim beljakom in jo v srednje vroči pečici pečemo 1 uro. Pečeno pustimo v modlu, da se malo ohladi, nato jo zvrnemo na desko in potresemo s sladkornim prahom.
KOSTANJEV NADEV
1,5 dl mleka, 4 dag margarine, 8 dag sladkorja, 40 dag mletega kostanja, 6 dag piškotnih drobtin, cimet, vanilin, 6 dag medu, 2 beljaka ali 1 celo jajce, 1 žlica ruma.
Mleko, margarino in polovico sladkorja zavremo. Prav tako zavremo med in ga prilijemo k mletemu kostanju. Dodamo začimbe. Ko se vse skupaj ohladi, primešamo še trd sneg, v katerega smo vtepli preostali sladkor. Med lahko tudi opustimo.

KOSTANJEVI LABODI
Količine za 16 kosov.
Testo:

• 20 dag vode, ščep soli
• 10 dag mehke moke
• 7 dag margarine
• 3 drobna jajca

Krema:

• 3 jajca
• 14 dag sladkorja
• 5 dag ostre moke
• 20 dag kuhanega in pretlačenega kostanja
• 5 dl mleka
• vanilin sladkor
• žlička ruma
• 2,5 dl sladke smetane
• 2 dag sladkorja v prahu

Vodo z maščobo vred zavremo, jo solimo in vanjo zakuhamo moko. Mešamo s šibo, da postane testo gladko. Ko se začne oblikovati cmok in odstopati od posode, ga odstavimo. Ohladimo do mlačnega. Testu tedaj drugo za drugim primešamo jajca. Pekač tanko namažemo z maščobo in nabrizgamo enako velike krofke. Prav malo jih pokapamo z mrzlo vodo in v srednje vroči pečici pečemo. Testo se počasi dviga in rumeni. Šele ko je testo svetlo rjavo, je pečeno in obdrži obliko. Ohlajene krofke prerežemo čez pol, na spodnjo polovico nabrizgamo v kupčku kostanjevo kremo. Pustimo, da se krema povsem ohladi, nato vanjo nabrizgamo še stepeno sladko smetano. Na vse to položimo zgornji del krofka in ga potresemo s sladkorno moko ali glaziramo s karamelno glazuro.
Priprava kreme. Rumenjake in polovico sladkorja penasto umešamo, dodamo moko in 0,5 dl mrzlega mleka ter vse dobro razmešamo. Med mešanjem prilivamo vrelo mleko. Kremo postavimo na štedilnik in mešamo, da dobro prevre in se zgosti. Kuhamo tako dolgo, da postane redkejša. Odstavimo jo in še vroči dodamo rum, kostanj in iz beljakov ter ostalega sladkorja stepen trd sneg. Kremo na hitro in z velikimi zamahi mešamo.




PRILOGA 2: Anketni vprašalnik

Smo dijakinje Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto, smer turistični tehnik, in v okviru festivala Več znanja za več turizma izdelujemo projektno nalogo o Kostanjevici na Krki, zato nas zanima vaše mnenje o našem projektu. Prosimo vas, da si vzamete čas in izpolnite našo anketo.

Spol:        M            Ž

Starost:      a) manj kot 18 let        b) 18–30 let          c) 30 let in več

1. Ali se vam zdi, da je Kostanjevica na Krki turistično dovolj razvita?

 

1. da
2. ne
3. ne vem
1. Katere izmed kostanjeviških znamenitosti poznate?

 

1. Cistercijanski samostan/Forma Viva
2. Lamutov likovni salon
3. Tercialski most
4. Galerija Božidarja Jakca
5. Kostanjeviška jama
6. Krakovski pragozd
7. Drugo: ______________________
1. Kateri izmed naštetih turističnih proizvodov se vam zdi najbolj zanimiv?

 

1. Etnovasica z družinskim hotelom
2. Restavracija na reki Krki
3. Koncertna dvorana v Kostanjeviški jami
4. Nič od naštetega
1. Ali podpirate uresničitev teh projektov?

 

1. da
2. ne
3. vseeno mi je
1. Ali imate kakšne predloge za turizem v Kostanjevici na Krki  v prihodnosti?

-___________________________________________________________________
-___________________________________________________________________
-___________________________________________________________________
-___________________________________________________________________

Hvala za izpolnjeno anketo!




PRILOGA 3: Tloris kostanjeviške jame